Krajevna skupnost Ribno obsega štiri vasi: Ribno, Bodešče, Koritno in Selo. Omenjajo se že l. 1245, nastale pa so že prej.
Ribno
Središče krajevne skupnosti je prijazna in slikovita vas Ribno, ki leži med Savo Bohinjko in Bledom. Na južni strani jo obdajajo širni gozdovi Jelovice, čudovit pa je tudi pogled na Julijske Alpe in Karavanke. Tukaj se je škof Egno l. 1245, ko se vas prvič omenja, sestal k pogajanjem z vitezoma, ki sta si prisvojila blejski grad. Po urbarju iz l. 1253 je bilo Ribno gospodarsko celo najpomembnejša vas v tem predelu. Včasih se je imenovala "Reiven". Svoje današnje ime je dobila po ribah, ki jih je bilo včasih mnogo v lepih tolmunih v Savi Bohinjki. V poletnih dneh lahko tudi danes tu opazimo veliko navdušenih športnih ribičev.
Poleg šole je kulturno središče vasi tudi zadružni dom, ki so ga po vojni zgradili vaščani z udarniškim delom. Stavba danes že precej propada in je potrebna temeljite obnove. V njem je dvorana z gledališkim odrom, trgovina, sedež pa ima tam tudi Krajevna skupnost. V zadružnem domu deluje tudi Kulturno društvo Rudi Jedretič Ribno, ki je znano predvsem po folklornih skupinah. V vasi stoji še gasilski dom, v katerem imata svoj sedež Prostovoljno gasilsko društvo Ribno in Lovska družina Jelovica. Blizu šole stoji cerkev sv. Jakoba, ki jo obkroža pokopališče. Župnija Ribno obsega iste štiri vasi kot tudi krajevna skupnost.
V Ribnem je danes razvit tudi turizem Veliko ljudi oddaja sobe turistom, imamo dve gostilni, ob vznožju Ribenske gore na pečini nad Savo Bohinjko pa stoji Hotel Ribno, poleg katerega je pet tenis igrišč in igrišče za odbojko na mivki. V poletnem času je obiskan bajer pri Debeli peči pod hotelom, ob katerem so lepi prostori za piknik. Sam bajer pa je na žalost precej zanemarjen. Pod Ribensko goro je tudi lep prireditven prostor, vadbeno tekmovalni prostor za casting in igrišče za mali nogomet. Priljubljena izletniška točka je lovska koča na Taležu. Koča leži na obronku planote Jelovice, izpred nje pa je čudovit razgled na celotno krajevno skupnost in na večino Blejsko-radovljiške kotline.
Pogled s Taleža: Ribno (spodaj levo), Bodešče (desno) in Koritno (v sredini zadaj)
Bodešče
Ležijo nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke. Prvič se Bodešče pod imenom "Podesich" omenjajo že v listini škofa Henrika iz l. 1185. Kasneje so se imenovale tudi "Fodesich" in "Vodesich". Vas je razdeljena na tri dele: Zgornja vas, Spodnja vas in Peči. Na Pečeh je stara gotska cerkvica sv. Lenarta, v kateri so dragocene freske iz 15. stoletja. Poleg tega je skalna stena na Pečeh priljubljena plezalna točka.
Koritno
Ta razpotegnjena obcestna vas leži na vzhodnem delu ravnine med obema Savama, Bohinjko in Dolinko. Prvič je obstoj vasi izpričan v listinah iz 11. stoletja. Pravijo, da je ime dobila po številnih koritih, ki so bili včasih pod vasjo proti Savi Dolinki, seveda pa je bilo tudi Koritno v preteklosti poznano pod več različnimi imeni: "Corith", "Goriten", "Cherit" in "Goreyt". Sredi vasi stoji rojstna hiša narodnega heroja Jakoba Bernarda s spominsko ploščo.
Selo
Selo leži 2 km južno od Bleda ob vznožju Dobre gore in je razdeljeno na Zgornjo in Spodnjo vas ali Log. Ime vasi najverjetneje prihaja iz besede selišče, kar pomeni naselje (zato je v Slovenji toliko istoimenskih vasi), druga možna razlaga pa je, da je ime dobila po nadzorniku posesti Vlleinu von Zelachu. Zanimiva je legenda o Dobri gori: ko naj bi se Turki povzpeli nanjo, niso videli vasi, ker jo je prekrivala megla, zato so se obrnili in vas je bila rešena. Po tem naj bi hrib dobil tudi ime, vendar pa ga domačini večinoma imenujejo "Špik". V preteklosti je bilo Selo pretežno kmečka vas. Danes se je to seveda precej spremenilo, kljub temu so pod vasjo obsežni pašniki in travniki. Kar nekaj kmetij se ukvarja tudi s kmečkim turizmom. Vas ima gasilski dom, kjer je sedež PGD Selo, ki deluje že od leta 1907 in danes združuje preko polovice prebivalstva vasi.